Nacija se ponovno združuje, javno mnenje - ne ravno javno mnenje po Habermasu, bolj mnenje množice - se formira, in Slovenija je spet enotna. Prenova davčne reforme je nepoštena do malega človeka. Res je, da bo njegov davek nižji, ampak to vnemar! Kar nacijo boli je, da bo davek poslovnežev in direktorjev ravno tako nižji (čeprav v procentih mnogo, mnogo višji). Boli jo, da bo prišparani procent delavcu kupil klobaso, direktorju pa počitnice v Egiptu.
Hm, vas to na kaj spomne? Kako naj bom vesel dodatne klobase, če jih je sosed dobil kar 10!!!! (Vnemar to, da ima sosed 10 prašičev, medtem ko jaz redim le enega)
Nacija torej zahteva, da se davčna stopnja ne poenoti (naj bo Slovenija izjema), in naj 'bogatuni' še kar naprej plačujejo več kot polovico prisluženega denarja v dajatvah - itak so vse pokradli!!!!
Zakaj bi tisti z visoko plačo plačevali še več? Roko na srce, tudi tako so mnogo bolj obdavčeni, kot tisti z nižjo plačo - stopnja v predlagani reformi še vedno ni ravno enotna.
Dve razlagi:
1. želimo nazaj komunizem? OK, ampak potem se itak nikomur več ne bo zdelo garati 12 ur - zakaj le? Delovna uspešnost bo padla, motivacija še prej, gospodarska rast bo zavrta, na koncu bomo vsi skupaj služili še manj.
2. Vive la revolution? Bi morali 'solidneži' in 'direktorji' biti kaznovani, ker zaslužijo več? Hej, že Darwin je jasno razložil koncept v 'survival of the species' - moram razlagati?
Če že hočete matematiko...gremo po novem sistemu, 2007 (v tolarjih, zaradi lažje predstave):
brutto direktor zasluži 4.700.000. Netto je njegovih - po novem - 2.300.000.
Direktor torej v nacionalno blagajno vsak mesec prispeva 2.400.000 (ok, minus sociala ipd.). To je toliko kot 48 delavcev skupaj, ali 12 povprečnežev skupaj.
Res ne vidim zakaj bi človek ob tem imel slabo vest.
