I had to :)))

Nekaj mesecev kasneje

Eto, meseci minevajo, blog sameva: itak vse po pričakovanjih, ker mi večina stvari, ki se jih lotim, prehitro rata dolgočasnih, od partnerjev, jogginga, zena, joge, različnih muzikaličnih in artističnih podvigov, ipd. V bistvu sem quitter. Anywayz, čas je za part 2. Everyone deserves a second chance. Cheezy, ha ha, I know.

Ampak, naj povem, da sem vsaj glede ene stvari zadovoljna da sem quitter. I quit smoking. Yeah. skoraj 2 meseca clean. Če koga zanima kako: TAKO!

V glavnem, moj povratek je povečini sprožila konferenca FOWA07. Precej stvari hočem poizkusiti in deliti z drugimi. Torej, what's the shit in the geekland today?



www.pownce.com
www.twitter.com (ali www.jaiku.com)
Adobe AIR
www.dopplr.com
www.plazes.com
www.dogster.com & www.catster.com
www.parship.com
www.lastfm.com

Precej tega je widgetov za bloge, zelo kul API-ji. Sploh če vam je koncept self inflicted big brotherja blizu.

Pa itak stuff we all know - facebook, digg, flickr, wordpress...
Very OUT: MySpace (about time)

No, grem zdej testirat.

Udari me v glavo, da neham kadit!

Med raziskovanjem svoje potencialne ne-čisto-diagnozirane zlatenice sem na internetu naletela na rešitev, ki jo iščem že leta. Končno so odkrili način odvajanja od cigaret, ki naj bi 100% deloval. Prilagam odlomek iz New York Times-a:

"Scientists studying stroke patients are reporting today that an injury to a specific part of the brain, near the ear, can instantly and permanently break a smoking habit. People with the injury who stopped smoking found that their bodies, as one man put it, “forgot the urge to smoke.”

Super. Zdaj me mora samo še nekdo lopniti.

http://www.nytimes.com/2007/01/26/science/26brain.html?_r=1&th&emc=th&oref=slogin

Jih je Andrej nategnil?

Nacija se ponovno združuje, javno mnenje - ne ravno javno mnenje po Habermasu, bolj mnenje množice - se formira, in Slovenija je spet enotna. Prenova davčne reforme je nepoštena do malega človeka. Res je, da bo njegov davek nižji, ampak to vnemar! Kar nacijo boli je, da bo davek poslovnežev in direktorjev ravno tako nižji (čeprav v procentih mnogo, mnogo višji). Boli jo, da bo prišparani procent delavcu kupil klobaso, direktorju pa počitnice v Egiptu.

Hm, vas to na kaj spomne? Kako naj bom vesel dodatne klobase, če jih je sosed dobil kar 10!!!! (Vnemar to, da ima sosed 10 prašičev, medtem ko jaz redim le enega)

Nacija torej zahteva, da se davčna stopnja ne poenoti (naj bo Slovenija izjema), in naj 'bogatuni' še kar naprej plačujejo več kot polovico prisluženega denarja v dajatvah - itak so vse pokradli!!!!

Zakaj bi tisti z visoko plačo plačevali še več? Roko na srce, tudi tako so mnogo bolj obdavčeni, kot tisti z nižjo plačo - stopnja v predlagani reformi še vedno ni ravno enotna.

Dve razlagi:

1. želimo nazaj komunizem? OK, ampak potem se itak nikomur več ne bo zdelo garati 12 ur - zakaj le? Delovna uspešnost bo padla, motivacija še prej, gospodarska rast bo zavrta, na koncu bomo vsi skupaj služili še manj.

2. Vive la revolution? Bi morali 'solidneži' in 'direktorji' biti kaznovani, ker zaslužijo več? Hej, že Darwin je jasno razložil koncept v 'survival of the species' - moram razlagati?

Če že hočete matematiko...gremo po novem sistemu, 2007 (v tolarjih, zaradi lažje predstave):

brutto direktor zasluži 4.700.000. Netto je njegovih - po novem - 2.300.000.

Direktor torej v nacionalno blagajno vsak mesec prispeva 2.400.000 (ok, minus sociala ipd.). To je toliko kot 48 delavcev skupaj, ali 12 povprečnežev skupaj.

Res ne vidim zakaj bi človek ob tem imel slabo vest.

Moj mali BoŽiČ

Letošnji čas božiča je prav poseben. Ne čutim ga. Časa, ne voham vonja, ne čutim občutka. Ni okolja. Ok, kje si božič?!

Bo drugo leto tak božič z dreveščkom in lučkami. Zunaj bo sneg. Izza vogalov bo bril hladen decemberski mraz. Imela bom super službo in po službi ga bomo šli pit na štante. Smejali se bomo dogodkom, ki so zaznamovali iztekajoče se leto. Potem bomo šli še zaplesat v kakšen klub. Do jutranjih ur. V ponedeljek se bomo znova našli v istem prostoru, ob isti uri, zjutraj. Juky bo imel super projekte za katere bo imel dovolj časa, da bo z njimi zadovoljen in široko nasmejan. Jasno je, da je korak dlje od svojega velikega cilja. Galactico bo že pozabil, čeprav mu bo konec vsekakor dal misliti. Njegov nov način življenja bo izključil TV in nehal poneumlajti predvsem mene. Cigareti ne bodo več v modi. Kuhinja mora biti še letos.

Ker smo že v mesecu septembru rezervirali zimsko kočico bo že kmalu čas, da počasi odrinemo. Smo fajn družba. Se znamo zabavat. Pridružil pa se nam je še en član, ki njej veliko pomeni... Mi pa smo z njim prav zadovoljni. Ona je vse poslala u kurac in odprla svoje podjetje. Že res, da ji gre malo na tesno, vendar vsi verjamemo, da ji bo uspelo. Da bomo mi, ostali imeli kaj za delat.

Še dobro, da odrinem prav kmalu. Me že zanima! Mene zanima? Mene itak nič ne zanima!? Hočem zanimati!

Potrebni & Sladkosnedi?

OK, spoznala sem že nekaj resnih ljubiteljev češpljic. In kar nekaj gurmanov. Tudi takih, ki so oboje. Ampak boga mu, tole je pa ekstremizem!



No, če vas ne motijo umetne sramne dlake v torti, in ste od nekdaj 'I'm gonna eat you' jemali bolj dobesedno, potem se je končno našla prava slaščičarna za vas!

Virus Doyaya

Ko se največji svetovni oglaševalec odloči prelomiti okvire varnega tradicionalnega marketinga, in v svet rukniti virus, se tega ne loti kar tako, zlahka, temveč temu nameni 1 mio $ (žbling!). Na lagerju ima največjo agencijsko nadmrežo, ki zadevo izpelje po predpisih, kakobirekel, odkljuka čeklisto, in spravi od sebe presentljivo prijeten izdelek.
Torej, vse kar vam in nam še manjka, je tisti en milijonček, pa smo že v igri digitalnega übermarketinga. Toplo priporočam!

Ikejada

Največji paradoks Ikee so izvirni dizajni, ki naše stanovanje naredijo povsem neizvirno. Drugi paradoks Ikee so nizke cene 'detajlčkov' kot so povšterčki, svečke, lončki in lučke, ki potem na blagajni stanejo več kot tista omara, zaradi katere smo sploh šli na odisejado v Graz.

Prvi paradoks ne potrebuje podkrepitve, naj le omenim, da sva šli tokrat z Nevedno vsaka svojo 'shopping pot' (pa ne da bi hoteli empirično podkrepiti hipotezo, enostavno sva tja prispeli tik pred zdajci). Na koncu sva na blagajni ugotovili, brez posebnega zacudenja, da sva nabrali precej iste robe.

Recimo...



..ker je pac tako luštkan in izviren

in recimo...



ker je res kul.

Kar se tiče drugega paradoksa je pa tako: Zviti so teli Ikejevci, zlomka!

In mi smo pac easy (izzvzeti vsi, ki grejo v Ikeo in res kupijo samo omaro.). No ja, imamo pa zalogo svec, da nam tudi v primeru uresničitve Drnovškovega apokaliptičnega scenarija ne bo treba skrbet, a ne?

Nič hrupa za nič!

Moja prijateljica je utrujena. Utrujena od službe in vsega kar spada zraven.

No, jaz sem utrujena od brezdelja in od tega, da nič ne delam. V glavnem pa veliko razmišljam. Prišla sem do zaključka, da je tudi razmišljanje utrujajoče. Tudi jaz vsak večer padem v posteljo. S polno glavo dnevnih zaključkov, ki to niso. To pa se pokaže že zjutraj, ko se razmišljanje nadaljuje.

Ja, težko je to moje brezdelno življenje. Pardon! Nikakor brezdelno. Pravzaprav zelo polno, z mnogimi vzponi in padci! Seveda, v moji glavi...

Veliko hrupa za nic

Zadnje case sem razocarana nad vikendi. Cel teden se jih veselim, potem pa v petek zvecer od utrujenosti zaspim, v soboto cel dan pospravljam vso navlako, ki se je nabrala vmes, seveda delam se za sluzbo, normalno, v nedeljo je treba obiskat familijo, potem je pa do vecera itak samo se tesnoben obcutek pricakovanja ponedeljka. Da ne omenjam tv sporeda.

Resitev? Poisci ze tisto prekleto stevilko od snazilke!

Zacetek

Tako. Svoj prvi blog sem naredila med kuhanjem vecerje za 2 moska. Pri enemu zivim, drugi je moj fant. Ne vem, ali vecerja opravicuje kvaliteto tega bloga, ali blog vecerjo. Kakorkoli ze, ce ne bosta kmalu doma bo vse mrzlo.